Čez Alpe v Logarsko dolino

Prvi dan vas bomo popeljali stran od mestnega vrveža in tudi od poletne sopare. Za kolesarske popotnike, ki prihajajo iz Kranja ali Ljubljane, je olajšanje že piš iz reke Kokre, ob kateri se skoraj eno uro vzpenjajo do Zgornjega Jezerskega. Domačini pravijo, da je tam narava najlepša, in ne motijo se veliko. Jezersko je brez dvoma eden od najlepših delov Slovenije, kjer vas bo očaralo marsikaj. Zelena in neokrnjena narava, svež gorski zrak, bistre vode Jezernice in Planšarskega jezera ter pogledi na mogočna Kočno in Grintovec. Ko se boste ob vsem tem še okrepčali v Stari pošti, boste vedeli, da se je izplačalo prekolesariti dobrih 47 kilometrov in premagati skoraj 700 višinskih metrov do tega gorenjskega bisera.

Drugi dan je na vrsti kraljevska etapa. Od Zgornjega Jezerskega pot še naprej vodi navkreber, do Jezerskega vrha in slovensko-avstrijske meje, 1218 metrov visoko. Sredi lepega spusta proti Železni Kapli bomo zavili ostro desno, kmalu za tem se bo začel vzpon na Pavličevo sedlo, med katerim vam ne bo žal, da ste na električnih kolesih, saj tam nakloni ne prizanašajo niti najbolje pripravljenim kolesarjem. Ne bo vam tudi žal, da ste se odločili za to pot. Tam, kjer je vzpon najbolj zahteven, se odpirajo tudi najlepši razgledi tako na Kamniško-Savinjske Alpe kot na Karavanke in avstrijsko Koroško. Tu pa še zdaleč ne bo konec izjemnih razgledov. Ko se bomo na Pavličevem sedlu (1338 m) vrnili v Slovenijo ter šli s Koroške na Štajersko, se bomo začeli spuščati proti Logarski dolini, vendar bomo vmes zavili na Solčavsko panoramsko cesto. Na poti najlepših razgledov se vam bodo razprostirali pogledi na Zgornjo Savinjsko dolino, pričkalo vas bo nekaj makadamskih izzivov ter tudi okrepčilo v eni od številnih turističnih kmetij ob poti. Tako boste lažje zmogli dobrih 48 km dolgo pustolovščino, na kateri boste premagali 1300 višinskih metrov. Po spustu v Solčavo bodo zadnji na vrsti, ko bomo z glavne ceste zavili desno v Robanov kot, gotovo eno najlepših in morda tudi eno najbolj varovanih »skrivnosti« tega dela Slovenije.

Vsi poznamo ali smo že slišali za Logarsko dolino, če ne drugega, poznamo znameniti oglas za Slovenijo, mojo deželo. Cesto, ob kateri so ga posneli, boste zlahka prepoznali kmalu za tem, ko bomo zavili v Logarsko dolino. A vrnimo se na štart tretjega dne. Na pot se bomo podali iz domačije Govc Vršnik v Robanovem kotu, neokrnjeni alpski dolini, ki zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil marsikateremu mimoidočemu ostanke skrita, obiskovalcev, ki jo odkrijejo, pa ne pušča ravnodušnih. Iz nje se bomo proti Solčavi podali po poti, ki smo jo spoznali že dan poprej, nato pa se bomo podali še na tiste dele panoramske ceste, ki smo jih prvič izpustili. Šli bomo v Matkov kot, alpsko dolino, ki leži med Logarsko dolino in mejo z Avstrijo. Znana je po Matkovem škafu, snežnem kotlu, ki ga v spomladanskem času izdolbe okoli 40 metrov visok slap. S slapom je povezan tudi zadnji del izleta pred vrnitvijo v Robanov kot. Zavili bomo še v Logarsko dolino ter s kolesi šli tako visoko, kolikor dopušča cesta. Sledi še okoli 15-minutni sprehod do slapa Rinka na nadmorski višino 1120 metrov. Izvir reke Savinje si boste lahko še bolje ogledali, če se boste povzeli na Orlovo gnezdo, gorsko zatočišče ob slapu.

Zadnji dan bomo iz Robanovega kota namesto navzgor proti Solčavi zavili navzdol proti Lučam. Tam pa desno proti Podvolovljeku. Smerokaz za Kamnik nas bo usmeril levo in strmo navkreber proti prelazu Volovljek. Na asfaltu boste videli že nekoliko zbledele zapise navijačev, ki so na dirki po Sloveniji leta 2018 tam v velikem številu vzpodbujali Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Mateja Mohoriča in druge slovenske kolesarske ase. Roglič si je ravno na tem zahtevnem vzponu, ki se konča pri gostišču Kranjski Rak 1038 metrov visoko, tlakoval pot do končne zmage, pred tem pa je v tej etapi prekolesaril podobno pot, kot jo boste vi na tem izletu, čez Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Volovljek. S tega prelaza, ki deli Štajersko in Gorenjsko, sicer pa je za številne kolesarje in pohodnike izhodišče za izlet na Veliko planino, sledita le še zmagoslavni spust v Kamnik in »ciljna« ravnina do našega izhodišča.